O NEVARNOSTI TOKSINOV IN O ZDRAVI PREHRANI Z DR. ESTER LOVŠIN BARLE

 

Zdrava prehrana je v tretjem tisočletju precej kompleksen izziv. Pri dandanašnjem industrializiranem, hitrem načinu življenja in prehranjevanja je lahko pozabiti na pomembnost zdravih obrokov, saj je informacij o hrani okoli nas pretirana količina. V industrijsko predelani hrani je nivo soli, sladkorjev in maščob pogosto previsok za nas, toliko bolj pa še za naše otroke. Poleg tega je aditivov, pesticidov, snovi ki prehajajo iz ovojnine, kontaminantov (kovin ali mikoorganizmov) dandanes v hrani otrok več, kot pred 30 leti, saj se doma vse manj kuha iz svežih živil. V Ameriki, kjer je v modi t.i. standardna ameriška dieta, je trenutno predebelih že 2/3 ljudi. Tudi v Sloveniji se je odsototek otrok, ki imajo prekomerno telesno težo dvignil na 28% iz 15% v letu 1987. Z nezdravo industrijsko predelano hrano so povezane kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, rakava obolenja, koronarne bolezni in kap.

 

 

Na kaj je potrebno biti še posebej pri sestavi hrane, ki jo kupujemo in uživamo?

Primerno je, da se pri sestavi dnevnih obrokov držimo pravila: naj bo polovico dnevno zaužitih hranil iz svežega sadja in zelenjave. Četrtina dnevnih obrokov naj bo iz žitaric (riž, testenine, kruh, praviloma je bolje da so to polnovredna živila), preostalo pa naj zavzemajo maščobe, proteini in sladkorji. Sladkorjev naj skupno ne bo več kot 10% dnevno zaužitih kalorij.

 

Kateri toksini, ki se nahajajo v hrani so lahko še posebej nevarni za otroke in katere grožnje predstavljajo?

Toksini, ki se pojavijo v hrani zaradi načina priprave hrane so heterociklični amini, policiklični aromatični ogljikovodiki in akrilamid, ki se vsi koncentrirajo v maščobnem tkivu in povzročajo mutacije DNK, ki dolgoročno lahko vodijo v razvoj rakavih obolenj. Ti nastanejo pri obdelavi hrane pri visokih temperaturah (cvrtje, pečenje na žaru). Mutacije DNK ravno tako povzročajo nitrozamini, ki nastanejo iz nitritov/nitratov na primer v suhomesnatih izdelkih. Za otroke ni primerna visoko procesirana hrana, ki ima veliko soli, maščob, sladkorja in različnih aditivov (umetna barvila, ojačevalec okusa), ker vodijo v prekomerno uživanje in posledično razvoj kroničnih težav, kot je sladkorna bolezen in visok pritisk, nekateri aditivi pa so povezani z razvojem vedenjskih motenj in motenj koncentracije. V hrani se ravno tako lahko pojavijo težke kovine, kjer je za otroke še posebno pomemben vnos svinca in živega srebra, ki povzročata težave centralnega živčnega sistema. Iz ovojnin, predvsem plastičnih, pa se lahko v hrano izločajo toksini kot sta BPA in DEHP, ki imata vpliv na razvoj mod in na plodnost.

 

Kateri industrijsko pridelani hrani se je treba še posebej previdno izogibati?

Visoko procesirana industrijska hrana je narejena tako, da se v brezvredna živila (torej taka, ki ne vsebujejo dodane vrednosti, kot so vlaknine, vitamini, minerali, naravne bioaktivne snovi) dodajajo kemikalije tako zaradi videza (barvila), daljše življenjske dobe artikla (konzervansi), izboljšanja okusa (arome) itd. S tem se manjvredni hrani umetno dodaja privlačnost. Visoko procesirana hrana ima pogosto več soli, maščob in seveda sladkorja, kot je to varno za naše telo, še posebno pa za telo otroka, ki odrašča.

 

Kaj trenutno velja za idealen krožnik zdrave prehrane za otroke?

 

Z enim stavkom bi lahko rekli takole: otroci naj pojedo čim več svežega sadja in zelenjave. V splošnem pa so meje za hranila postavljena nekako takole:

Priporočena količina maščob

·          Dojenčki  1 leto (900kcal) do 40g

·          Dekleta 4-8 let (1200 kcal) do 45g

·          Fantje 4-8 let (1400 kcal) do 55 g

·          Dekleta 9-13 let (1600 kcal) 62 g

·          Fantje 9-13 let (1800 kcal) 70 g

 

Priporočena količina sladkorja:

·          Predšolski otroci: 12g/dan

·          Šolski otroci: ne več kot 20-32g/dan

 

Priporočena količina soli:

·          4-7 let min 1 g/dan

·          7-10 let min 1,1 g/dan

·          10-13 let min 1,3 g/dan

 

Priporočena količina beljakovin

Priporočene dnevne vrednosti vnosa beljakovin

Proteini (g)/dan

·          Otroci 1 – 3 let        13

·          Otroci 4 – 8 let        19

·          Otroci  9 – 13 let     34

·          Dekleta 14 – 18 let  46

·          Fantje 14 – 18 let    52

 

Priporočen vnos vlaknin:

·          Otroci 4-8 let (1400 kcal) do 20 g

·          Otroci 9-13 let (1600 kcal) 22 g

 

Koliko mleka je priporočljivo, da otroci uživajo?

O priporočenih vrednostih dnevno zaužitega mleka se pri otrocih ravno ne govori, sploh zaradi tega, ker je na razpolago mleko z različno vsebnostjo maščob, beljakovin in vedno več tudi drugih umetnih dodatkov. Okvirno priporočilo je 2 skodelici dnevno za otroke do 8 let in 3 skodelice za otroke od 9-18 let. Mleko v splošnem ni živilo, ki bi se ga otroci nažirali, največjo skrb lahko uživanje mleka povzroči pri otrocih, ki so intolerantni na laktozo. Za ostale otroke pa je priporočljivo, da se jim ponuja nesladkano mleko, saj npr. čokoladno mleko lahko vsebuje več sladkorja, kot ga otrok sme zaužiti na dan.

Celotno prezentacijo Dr. Ester Lovšin Barle si lahko preberete v spodaj predstavljenem dokumentu,